Razvoj

Skupnost je zelo hitro rasla …

Obširen razvoj
Potem ko je leta 1976 prvih štirideset oseb naredilo korake v Skupnost, se je ta začela hitro razvijati, tako številčno kot ozemeljsko. Ni ostala omejena zgolj na Pariz, daleč od tega. Razvijala se je tako v drugih delih Francije, kot tudi v tujini. V prvih letih se je število članov vsako leto podvojilo. Leta 1982 je bila Skupnost prisotna že v sedmih ali osmih državah in je štela 1100 članov, leta 1988 pa jih je bilo že 2500.

Molitvena skupina v kripti Saint-Sulpice, 1978.

Ko je Pierre Goursat umrl, to je bilo 25. marca 1991, na velikonočni ponedeljek, je bila Skupnost prisotna že po vsem svetu. Trenutno šteje več kot 7200 članov iz 64 držav. Približno polovica jih živi v Franciji.

Različna starost, družbeni sloji in življenjski stanovi
Že od vsega začetka je ena od milosti Skupnosti prav v veliki raznolikosti glede starosti, družbenih slojev in življenjskih stanov njenih članov. V skupnosti se rojevajo različni duhovni poklici. Prvi duhovnik je bil posvečen leta 1980, naslednji štirje so sledili leta 1984. Leta 2004 je Skupnost štela 156 duhovnikov in 100 bogoslovcev. Poleg tega se je okrog 200 žensk in manjša skupina moških odločila za posvečeno življenje v celibatu.

Levo: Paray-le-Monial, poletje 1987: Koraki v angažma, noviciat in postulat enih od prvih posvečenih sester. / Desno: Marec 1983, prvi bogoslovci Emanuela. (Vse fotografije so iz knjige"Ogenj in upanje")

Laboratorij za evangelizacijo
Skupnost Emanuel je med drugim tudi neke vrste laboratorij za evangelizacijo, v katerem se rojevajo številne zamisli o tem, kako nagovoriti ljudi tam kjer so in kakršni so. Skupnost napolnjujeta ustvarjalna dinamičnost in veliko veselje. »Emanuel je evangelizacija v veselju«, je nekoč dejal kardinal Ratzinger. Velik dar za Skupnost so že od vsega začetka tudi številne slavilne pesmi in pesmi čaščenja, ki nastajajo izpod peresa njenih članov.

Cerkev Skupnost prizna
Cerkev je Skupnost najprej priznala na škofijski ravni (Nanterre 1980, Pariz 1982), leta 1992 pa na ravni vesoljne Cerkve kot Združenje vernikov. Zaupala ji je celo vrsto nalog, med drugim oskrbo župnij. V okrilju Skupnosti jih je danes okrog 30.

Ne bomo pretiravali, če rečemo, da je Skupnost v svoji kratki, a že bogati zgodovini izpolnila začetne obljube. Ljudem našega časa kaže Jezusov obraz kot le more, v veliki želji po tem, da bi sodobni družbi pomagala, da ponovno odkrije temelje svojega življenja.

Več članov Skupnosti je že dalo življenje za Kristusa, spet drugi pa so umrli v veliki svetosti. Skupaj z drugimi skupnostmi sooblikuje novo krščansko kulturo.